Zasuk želodca pri psih – življenjsko nevarno stanje, ki ga moramo prepoznati pravočasno

Zasuk želodca, strokovno imenovan želodčna dilatacija in volvulus (GDV), je eno najresnejših akutnih stanj, s katerim se lahko srečajo lastniki psov. Gre za življenjsko ogrožajočo situacijo, pri kateri je nujna takojšnja veterinarska pomoč, saj lahko že nekaj ur od pojava prvih znakov pomeni razliko med uspešnim okrevanjem in tragičnim izidom.

GDV se najpogosteje pojavi pri večjih pasmah psov z globokim in ozkim prsnim košem. Gre za stanje, kjer se želodec najprej razširi (dilatacija), nato pa se zasuka okoli svoje osi (volvulus). Posledica tega zasuka je, da se zapreta tako vhod (kardija) kot izhod (pilorus) iz želodca, kar pomeni, da plini, tekočina in vsebina ostanejo ujeti v njem. Zaradi zasuka se prekineta tudi krvni obtok in dotok kisika v tkiva želodca in pogosto še v druge organe v trebušni votlini, kar lahko zelo hitro vodi v šok in pogin psa.

Kateri psi so najbolj ogroženi?

Zasuk želodca se lahko zgodi kateremukoli psu, vendar pa obstajajo določeni dejavniki, ki tveganje znatno povečajo. Pasme, ki so še posebej ogrožene, vključujejo nemške doge, bernardince, dobermane, irske volčje hrte, standardne pudlje, weimaranerje in različne setre. Gre torej večinoma za srednje do velike pse z globokim prsnim košem.

Poleg telesne zgradbe in pasme pomembno vlogo igrajo tudi način hranjenja in vsakodnevne navade. Psi, ki jedo zelo hitro in zaužijejo velike količine hrane naenkrat ali pa takoj po obroku divje tekajo ali skačejo, so bolj ogroženi. Tudi stres (na primer ob selitvi, menjavi okolja ali ob večji gneči doma) lahko pripomore k razvoju tega stanja. Nekatere raziskave kažejo, da obstaja tudi genetska predispozicija – torej, če je GDV že prizadel katerega od sorodnikov psa, je tveganje višje.

Kako prepoznamo zasuk želodca?

Znaki zasuka želodca se običajno pojavijo nenadoma in hitro napredujejo. Sprva se pes lahko zdi le nekoliko nemiren, morda se seli po prostoru, stoji z razširjenimi nogami ali pogosto spreminja položaj. Lastniki pogosto opazijo, da njihov pes skuša bruhati, vendar ne more – gre za tako imenovano »suho bruhanje«. To je eden najbolj značilnih znakov. Trebuh se začne napihovati, še posebej v predelu za rebri, kar je pogosto vidno tudi s prostim očesom. Ob tem pes pogosto intenzivno diha, slini se, ima pospešen srčni utrip in blede dlesni. Če ni takojšnjega posredovanja, lahko pes zelo hitro kolapsira.

Vse to so znaki, ki zahtevajo takojšen obisk veterinarja – brez odlašanja. Časa za »opazovanje« ali »čakanje do jutra« tukaj preprosto ni.

Kaj storiti v primeru suma na GDV?

Če opazite katerega od zgoraj opisanih znakov, psa takoj peljite k veterinarju. Vnaprej pokličite ambulanto in povejte, da sumite na zasuk želodca – tako se bo ekipa lahko pripravila na nujno oskrbo. Doma v tem trenutku ne morete narediti veliko – psa ne silite k počitku ali hranjenju, le čim hitreje se odpravite na pot.

Kako poteka operacija in zakaj je fiksacija želodca ključna?

Ko veterinar potrdi diagnozo zasuka želodca, je edina možnost za rešitev operacija. Prvi korak vključuje razbremenitev želodca – najprej s sondo skozi požiralnik (če je to še možno), nato pa z iglo skozi trebušno steno. S tem se zmanjša pritisk na srce in krvne žile. Sledi nujna operacija, pri kateri veterinar fizično obrne želodec nazaj v pravilen položaj in nato izvede gastropeksijo – postopek, s katerim se želodec fiksira (pritrdi) na trebušno steno, da bi preprečili ponovni zasuk.

Brez gastropeksije je možnost ponovitve GDV izjemno visoka – raziskave kažejo, da lahko kar 75–90 % psov brez tega posega doživi ponovni zasuk. Zato se danes gastropeksija izvaja rutinsko ob vsaki operaciji GDV.

Ali je gastropeksija lahko tudi preventivna?

Da – in pogosto je to izjemno dobra odločitev. Preventivna gastropeksija se lahko izvede pri psih, ki spadajo v rizične skupine. Običajno se priporoča pri mladih psih velikih pasem, pogosto že ob kastraciji ali sterilizaciji, saj gre za podobno kirurško področje in lahko poseg izvedemo hkrati. Preventivna gastropeksija ne prepreči napenjanja želodca, a učinkovito prepreči zasuk, kar pomeni, da pes ni več življenjsko ogrožen ob napihnjenosti.

Takšna odločitev je še posebej smiselna, če imate psa pasme, pri kateri se zasuk želodca pogosto pojavlja, ali če je imel sorodnik vašega psa podobno težavo.

Zasuk želodca je izredno resno in nevarno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Hitro prepoznavanje znakov in pravočasen obisk veterinarja sta ključna za preživetje psa. Preventiva igra pomembno vlogo – bodisi v obliki pravilnega hranjenja in umirjene rutine po obroku, bodisi v obliki preventivne gastropeksije pri psih, ki sodijo v rizično skupino.

V naši ambulanti imamo veliko izkušenj z nujno oskrbo psov s torzijo želodca, pa tudi z izvedbo preventivnih fiksacij želodca. Posegi se pri naših pacientih zelo dobro obnesejo – okrevanje je običajno hitro, dolgoročno pa fiksacija učinkovito prepreči ponovitev nevarnega zasuka. Lastnikom tako ponudimo večjo varnost in mirnejše sobivanje z njihovim psom.

Če imate doma psa večje pasme, psa z družinsko zgodovino GDV ali pa preprosto želite dodatno zaščito pred to nevarno situacijo, vas vabimo, da se oglasite pri nas; lahko samo na preprostem posvetu z veterinarjem, ki vam bo svetoval najboljšo rešitev za vašega psa in vam podrobneje opisal postopek. Z veseljem vas bomo seznanili z vsemi potrebnimi informacijami, pregledali vašega psa in skupaj presodili, ali bi bila preventivna gastropeksija smiselna odločitev.

Vašemu psu želimo dolgo, zdravo in brezskrbno življenje – pri tem vam z veseljem stojimo ob strani.

Delite na družabnih omrežjih

Prejšnja objava

Zakaj mačka prede?